Uvod

Zemljepisna imena - pokrajinska, vodna, reliefna, ledinska, upravna in krajevna, iz katerih izhajajo imena prebivalcev - so svojevrsten duhovni, kulturni, socialni, zgodovinski, jezikovni in politični pokazatelj. Iz njih je mogoče razbrati marsikatero potezo naravne, družbene in značajske preteklosti ter sedanjosti posameznega naseljenega in nenaseljenega območja na našem planetu. Ena njegovih bistvenih značilnosti je jezikovna raznolikost, ki se pogosto ne omejuje le na raznoliko sporočilnost, ampak je tudi zapisana z različnimi pisavami. Tako se tiha in nema pokrajina v marsičem bolje odpira tistemu, ki zna brati ne le govorico naravnih značilnosti, temveč tudi prodreti v globino izvirnega imenoslovja. Problematika tujih zemljepisnih imen kaže tudi na odnos določenega naroda do svetovnih dogajanj in na jezikovne razvojne vidike.

Uporaba tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku oziroma eksonimov (eksonim je ime v kakem jeziku za topografski objekt zunaj območja, na katerem ima ta jezik uradni status) postaja z neslutenim razraščanjem informacijske tehnologije na eni strani vse bolj vsakdanja, na drugi strani pa se krepijo težnje po doslednem zapisovanju imen v izvirni, v najboljšem primeru transliterirani obliki.

Dosledno upoštevanje tega vidika bi lahko imelo vsaj dve pomembni posledici: na eni strani bi se zanemarilo dolgoletno izročilo slovenskega jezika, ki ima pri rabi številnih imen bogato tradicijo, na drugi strani pa uporabnika sili dosledno zapisovati številna posebna črkovna znamenja, kar ni preprosto opravilo; na starejših pisalnih strojih ga je na primer povsem nemogoče izvesti.

Vsakršno normiranje in uniformiranje je največkrat utesnjevanje, vklepanje, posiljevanje, občuteno kot senčna stran stvari, ne pa kot urejanje, sistematiziranje, ki naj bi pomagalo pri tehnični plati pisanja in govorjenja, s čimer naj bi blagodejno vplivalo na jezik. Tuja zemljepisna imena imajo širok spekter in jih lahko razčlenimo na povsem tuja in povsem podomačena, ter seveda na vmesne odtenke. Pri podomačevanju zemljepisnih imen je težko postaviti za vse možnosti veljavna pravila. Pri tem je potrebno upoštevati:

  • naloge in vlogo mednarodnih atlasov sveta,
  • naloge domačih šolskih atlasov,
  • naloge znanstvenih razprav in člankov,
  • naloge vsakdanjega in poljudnega tiska, govorjenja in poročanja, ki ima od vseh možnosti najbolj sproščena pravila.

Posebna pravila veljajo za imenoslovje morskih in podmorskih pojmov ter zemljepisnih imen v Arktiki in na Antarktiki, ki niso pod suvereniteto nobene države. Tu je mogoča uporaba imenoslovja zgolj v jeziku uporabnika. Nasploh so v imenoslovju še vedno izraziti vplivi nekdanjih kolonialnih držav na posamezna svetovna območja. Marsikje je tudi v uradnih zapisih imen čutiti prvine preteklosti, se pravi angleščine, francoščine, nizozemščine, španščine in portugalščine. Še najbolj izrazito je to zaznati v Afriki in Indiji. 

Iskanje |  Pomoč | Tuja imena v slovenskem jeziku - uvod | Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen

Copyright 2003, Geodetska uprava Republike Slovenije.
Vse pravice pridržane.