Katastrska občina
Osnovna enota za vodenje podatkov v Zemljiškem katastru je katastrska občina. Vsi podatki so enolično definirani na območju Republike Slovenije s šifro katastrske občine in identifikatorjem podatka znotraj katastrske občine, zato je pri vseh poizvedovanjih obvezen podatek katastrska občina.
Parcelna številka
Parcelno številko vpisujemo tako kot je izpisana na vseh dokumentih, ki jih pridobimo na geodetski upravi ali v zemljiški knjigi, na primer
99 zemljiška parcela brez poddelilke,
105/1 zemljiška parcela s poddelilko,
*15 stavbna parcela brez poddelilke,
*17/1 stavbna parcela z poddelilko.
Če hočemo prikaz podatkov za več parcel vnesemo želene parcelne številke in jih med seboj ločimo z vejico – npr: 1023, 1023/2,1023/4.
Dokončna parcela
Parcela ima status dokončna, če so vse njene meje dokončne – za vse meje je bila izdana dokončna odločba po Zakonu o evidentiranju nepremičnin ali pa sodna odločba.
Površina parcele
Površina parcele je podana v m2 in je enaka seštevku površin posameznih vrst rab, ki sestavljajo parcelo.
Razred
Razred imajo določen samo katastrske kulture, te pa so: vrt, njiva, travnik, barjanski travnik, pašnik, plantažni sadovnjak, ekstenzivni sadovnjak, vinograd, hmeljišče, trstičje gozdna plantaža in gozd. Ostale vrste rabe nimajo podatka o razredu. Razred imenujemo tudi Katastrski razred.
Vrsta rabe
Vsako zemljišče se je v preteklosti glede na dejansko rabo uvrstilo v eno od vrst rabe. Geodetska uprava bo vodila ta podatek še do leta 2007. Na eni parceli imamo lahko eno ali več vrst rabe. Načelno imamo v grafičnem prikazu parcele ravno toliko zaprtih poligonov, kolikor je vrst rabe, vendar pa nastopajo tudi izjeme.
Naziv lastnika
Naziv lastnika je priimek in ime, če gre za fizično osebo oziroma naziv firme, organizacije.., če gre za pravno osebo.
Pri vnosu podatkov v pogovorno okno vedno vpišemo najprej priimek in nato ime.
Delež
Delež je delež lastništva posameznega lastnika na parceli. Prikazan je z ulomkom. Parcela je lahko v lasti enega ali več lastnikov. Če je v lasti več lastnikov govorimo o solastnikih parcele. Če je lastnik parcele samo eden je delež lastništva 1/1 in govorimo, da je posameznik lastnik do celote. Če imamo dva lastnika z istimi deleži, imata vsak delež ˝ in govorimo, da je vsak lastnik do polovice parcele.
Sosednje parcele na meji katastrskih občin
Če leži parcela, po kateri povprašujemo na meji katastrske občine, se nam izpišejo tudi sosednje parcele, ki pripadajo drugi katastrski občini.
Posestni list
Posestni list je spisek vseh parcel z enakim lastništvom znotraj ene katastrske občine. Za označevanje posestnega lista uporabljamo oznako PL. Posestni list, ki ga vidimo skozi aplikacijo, prikazuje vse podatke, ki jih vsebuje posestnih list pridobljen kot potrdilo na Geodetski upravi, vendar le-ta tega obrazca ne zamenjuje.
Katastrski dohodek
Vse vrste rabe, ki spadajo v skupino vrst rabe katastrske kulture imajo glede na kulturo in razred določeno vrednost katastrskega dohodka na m2 v tolarjih. Velikost katastrskega dohodka je torej odvisna od:
Vrste katastrske kulture,
Razreda katastrske kulture,
Površine parcelnega dela, kjer se nahaja ta kultura.
Elaborat
Elaborat je oštevilčen s številko postopka, ki jo imenujemo IDPOS (identifikacijska številka postopka). Številka postopka je sestavljena iz glavnega dela in poddelilke postopka. Če se postopek ne deli na podpostopke zapišemo postopek samo z glavno številko (npr 334, 6024,...), Če se postopek deli na podpostopke pa postopek zapišemo z glavno številko in poddelilko (npr. 6012-0, 6012-1, 6012-2...).
Postopki, ki so bili izvedeni pred informatizacijo zemljiškega katastra imajo številke pod 6000, postopki, ki pa so bili izvedeni po informatizaciji katastra pa 6000.
ZK točka
Zemljiško katastrske točke določajo potek meje parcele . Zemljiško katastrske točke so krajišča meje parcele. Le-te imajo koordinate določene v državnem koordinatnem sistemu. Posamezne točke v evidenci zemljiškega katastra pa zaradi sistema vodenja v preteklosti lahko tudi nimajo koordinat v državnem koordinatnem sistemu. Določene so bile v lokalnem koordinatnem sistemu, v bazi zemljiškega katastra pa imajo njihove koordinate vrednost 0.
Stavba
Stavba je zgradba, v katero lahko človek vstopi in je namenjena prebivanju, opravljanju poslovne in druge dejavnosti ali zaščiti in je ni mogoče prestaviti. Stavba je enolično določena s šifro katastrske občine in številko stavbe znotraj katastrske občine.
Zemljiškoknjižni vložek
Zemljiškoknjižni vložek je prevzet podatek v zemljiškem katastru. V zemljiški kataster ga prevzemamo iz zemljiške knjige. Vsaka nepremičnina naj bi se praviloma v zemljiški knjigi vpisala na svoj vložek, vendar Zakon o zemljiški knjigi dopušča zaradi racionalnejšega načina vodenja, da se lahko na en zemljiškoknjižni vložek vpišejo vse nepremičnine, ki imajo enako stanje glede imetnikov pravic in ležijo znotraj ene katastrske občine.
Za označevanje zemljiškoknjižnega vložka uporabljamo oznako ZKVL ali ZKV
Povezava posestni list in zemljiškoknjižni vložek
Znotraj enega posestnega lista se lahko nahajajo parcele, ki pripadajo različnim zemljiškoknjižnim vložkom. V večini primerov pa parcele enega posestnega lista pripadajo enemu zemljiškoknjižnemu vložki. Številki sta različni. Obstajajo pa tudi primeri, kjer sta ti dve številki enaki (v katastrskih občinah na območju IOGU Kranj). Številka zemljiškoknjižnega vložka se izpisuje z vodilnimi ničlami, številka posestnega lista pa ne.
Položajne koordinate ZK točke v državnem koordinatnem sistemu
Položajni koordinatI ZK točke v državnem koordinatnem sistemu sta označeni kot YGK in XGK. Koordinate so zaokrožene na 1cm. . Posamezne točke v evidenci zemljiškega katastra pa zaradi sistema vodenja v preteklosti lahko tudi nimajo koordinat v državnem koordinatnem sistemu. Določene so bile v lokalnem koordinatnem sistemu, v bazi zemljiškega katastra pa imajo njihove koordinate vrednost 0.
Nadmorska višina ZK točke
Nadmorska višina ZK točke ni obvezen podatek v bazi ZK.Nadmorska višina je zaokrožena na 1 cm.
Lokacijske koordinate ZK točke
Lokacijske koordinate ZK točke imenujemo tudi grafične koordinate. Le-te se od položajnih koordinat v državnem koordinatnem sistemu razlikujejo pri vseh točkah, ki ne ležijo na območju koordinatnega katastra.
Koordinatni kataster
Koordinatni kataster je območje zemljiškega katastra, kjer imajo vse zemljiško katastrske točke na mejah parcel določene koordinate v državnem koordinatnem sistemu. Vzdrževanje na tem območju se vrši koordinatno. Lokacijske koordinate ZK točk so enake koordinatam v državnem koordinatnem sistemu, površine parcel so bile računane iz koordinat.
Numerično grafični kataster
Numerično grafični kataster je območje zemljiškega katastra, kjer so vse ZK točke določene z numerično metodo izmere, niso pa izračunane koordinate ZK točk v državnem koordinatnem sistemu. Vzdrževanje na tem področju se izvaja mešano – koordinatno ali z vklopom. Površine parcel so bile v preteklosti pridobljene s planimetriranjem. Lokacijske koordinate ZK točk niso enake koordinatam v državnem koordinatnem sistemu.
Grafični kataster
Grafični kataster je območje zemljiškega katastra, kjer so ZK točke določene z grafično metodo izmere. Površine parcel so bile v preteklosti pridobljene s planimetriranjem. Lokacijske koordinate ZK točk niso enake koordinatam v državnem koordinatnem sistemu. Vzdrževanje na tem področju se izvaja z vklopom.
Upravni status ZK točke
Upravni status ZK točke nam pove pomembnost ZK točke glede na izveden upravni postopek v katerem je točka nastala ali se spremenila. Upravni status je določen s šifrantom. Šifra upravnega statusa je enomestno število v vrednostih od 0 do 9.
Metoda določitve položajnih koordinat
Metoda določitve položajnih koordinat nam pove natančnost določitve posamezne ZK točke. Izdelan je šifrant metode določitve, ki je sestavljen iz dvomestnega števila. Prvo mesto nam pove metodo določitve – tehnični postopek določitve - vrednosti od 0 do 9, drugo mesto pa razred natančnost določitve, ki ima za vse metode razen za Ni znana,Digitalizacijo in Brez koordinat vrednosti od 1 do 4, za metodo Digitalizacija od 1 do 8, za metodo Brez koordinat in Ni znana pa je vrednost vedno 0.
Stanje ZK točke
Atribut stanje Zk točk nam pove, kaj se je z ZK točko zgodilo v zadnjem postopku. V posameznih tabelah ga imenujemo tudi Delo. Imamo naslednje možnosti:
Nova točka je nastala v postopku
Spremenjena točka je bil v postopku spremenjen katerikoli od njenih atributov
Ukinjena točka je bila v postopku ukinjena
Številka elaborata
Številka elaborata je številka zadnjega postopka na ZK točki.
Datum
Datum je datum izpeljave v bazo zadnjega postopka na ZK točki.
Vrsta postopka
Vrsta postopka nam pove za kakšen postopek v okviru zemljiškega katastra gre. Trenutno je v katastru definiranih 49 postopkov. 38 postopkov pa je takih, ki so povezani z izdelavo elaborata. Vsak od teh postopkov ima tudi svojo šifro. Nekaj primerov vrst postopkov:
02 sprememba vrste rabe,
03 parcelacija,
04 mejno ugotovitveni postopek,
53 spreminjanje mej – parcelacija (ZEN),
54 urejanje meje (ZEN).
Faza postopka
Faza postopka nam pove v kateri fazi se postopek nahaja. V zemljiškem katastru imamo definiranih 17 faz postopka, ki pa niso vse obvezne za vsak postopek. Vsaka faza ima tudi svojo šifro. Večina postopkov, ki jih pregledujemo preko Pregiza ima fazo 11 – sprememba, kar pomeni, da je bil postopek uspešno zaključen in da je povzročil določene spremembe v bazi. Nekaj primerov faze postopka:
01 aktivna,
11 sprememba,
12 brez spremembe,
18 prekinjeno, odločba.
Delo
Atribut delo, ki se nam pojavlja v preglednicah nam po9ve kaj se je s parcelo ali točko zgodilo v določenem postopku. Uporablja se tudi izraz stanje.
Za ZK točke imamo naslednje vrste dela:
Nova točka je nastala v postopku
Spremenjena točka je bil v postopku spremenjen katerikoli od njenih atributov
Ukinjena točka je bila v postopku ukinjena
Za parcele imamo naslednje vrste dela:
Nova tparcela je nastala v postopku
Spremenjena parceli je bil v postopku spremenjen katerikoli od njenih atributov
Ukinjena parcela je bila v postopku ukinjena
Iz KO v KO parcela je bila pripojena drugi katastrski občini
Geodetska točka
Položaj objektov ali pojavov izražamo v koordinatnih sistemih. Materialna osnova na terenu za določitev položaja so merska znamenja geodetskih točk na katerih se izvedejo geodetske meritve. Geodetsko točko tvorijo:
Stabilizacija točke (fizična označba na terenu),
Koordinate točk.
Točke se glede na natančnost in način nastanka delijo na dve osnovni skupini in sicer:
Točke temeljnih geodetskih mrež,
Točke izmeritvenih geodetskih mrež.
Točke temeljnih geodetskih mrež
Točke temeljnih geodetskih mrež se hranijo in vzdržujejo na nivoju države. Sestavljajo jih tri skupine in sicer:
Mreža položajnih temeljnih geodetskih točk,
Mreža višinskih temeljnih geodetskih točk,
Mreža gravimetričnih temeljnih geodetskih točk.
Položajne temeljne geodetske točke
Položajne temeljne geodetske točke definirajo geodetsko položajno mrežo R Slovenije. Glede na metodo določanja položajnih koordinat, stopnjo natančnosti in gostoto točk razvrščamo le te v redove. Ločimo višje in nižje redove.
Višji redovi:
Trigonometrične točke 1. reda,
Trigonometrične točke 2. glavnega in dopolnilnega reda,
Trigonometrične točke 3. glavnega reda.
Nižji redovi:
Trigonometrične točke 3. dopolnilnega reda,
Trigonometrične točke 4. reda,
Mestne poligonometrične točke,
Navezovalne točke,
Oslonilne točke.
Položajne izmeritvene geodetske točke,
Položajne izmeritvene geodetske točke so osnova za navezavo geodetskih meritev na državni koordinatni sistem.
Stavba
Stavba je zgradbe v katero lahko človek vstopi in je namenjena prebivanju, opravljanju poslovne in druge dejavnosti ali zaščiti in je ni mogoče prestaviti. Stavba je enolično določena s šifro katastrske občine in številko stavbe znotraj katastrske občine. Številko stavbe sestavljata torej štirimestna šifra katastrske občine in petmestna številka stavbe v okviru katastrske občine. Številko stavbe in številko dela stavbe določi geodetska uprava ob prvem vpisu stavbe in delov stavbe v kataster stavb.
Del stavbe
Del stavbe je stanovanje, poslovni prostor ali drug prostor oziroma skupina prostorov v stavbi, ki je lahko samostojen predmet pravnega prometa. Za del stavbe se štejejo tudi pomožni stanovanjski prostori, ki sodijo k stanovanju ali poslovnemu prostoru in so v isti stavbi, ter skupni prostori stavbe, na katerih obstajajo enaka solastninska razmerja. Del stavbe je enolično določen s šifro katastrske občine, številko stavbe in številko dela stavbe. Številka dela stavbe je torej sestavljena iz štirimestne šifre katastrske občine, petmestne številke stavbe v okviru katastrske občine ter trimestne številke delov stavbe v okviru stavbe. Stavbi, ki ima samo en del stavbe, se poleg številke stavbe določi tudi številka dela stavbe. Številko stavbe in številko dela stavbe določi geodetska uprava ob prvem vpisu stavbe in delov stavbe v kataster stavb.
Površina stavbe
Površina se izrazi v m2 in zaokroži na dve decimalni mesti. Površina stavbe je seštevek površin posameznih delov stavb. Površina dela stavbe je vsota površin prostorov, ki sestavljajo del stavbe, izračunanih iz merskih podatkov. Površina prostora je neto tlorisna površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor.Dokler ne razpolagamo s podatkom o površini delov stavb, ne razpolagamo s celotno površino.
Naslov stavbe
Podatke o naslovu stavbe dobimo le če ima stavba hišno številko, v kolikor jo stavba nima hišne številke s tem podatkom ne razpolagamo. Če ima stavba več hišnih številk, se navedejo vse hišne številke in dodatki k tej hišni številki.
Komunalna opremljenost stavbe
Komunalna opremljenost stavbe je opredeljena z razpoložljivostjo napeljav v stavbi in z razpoložljivostjo priključkov stavbe na objekte javne infrastrukture. Razpoložljivost priključkov stavbe na objekte javne infrastrukture je opredeljena z obstojem priključkov na javno vodovodno, kanalizacijsko, elektroenergetsko, plinovodno, daljinsko ogrevanje in telekomunikacijsko oziroma kabelsko informacijsko omrežje. Šteje se, da je razpoložljivost določene vrste priključka zagotovljena, če je na zemljiški parceli ali v stavbi vodovodni priključek do javnega vodovoda, kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo ali malo čistilno napravo (greznico), elektroenergetski priključek, plinski priključek, vročevodni, toplovodni ali parovodni priključek na ustrezno javno omrežje in telekomunikacijski priključek do ustreznega telekomunikacijskega oziroma kabelsko informacijskega omrežja.
Dejanska raba dela stavbe
Dejanska raba dela stavbe je: stanovanjska, nestanovanjska in skupna raba. Stanovanjska raba se določi tistim delom stavb, ki so stanovanja po stanovanjskem zakonu. Skupna raba se določi tistim delom stavb, ki so namenjeni skupni rabi vseh lastnikov. Za ostale dele stavb se določi nestanovanjska raba. Del stavbe ima lahko le eno dejansko rabo.
Etaža stavbe
Etaže se oštevilčijo z zaporednimi številkami od najnižje ležeče etaže stavbe navzgor. Medetaže se oštevilčujejo kot etaže.
Številka postopka
Ločimo postopke za stavbe, ki se vodijo v okbiru katastrske občine in postopke, ki se vodijo v okviru Izpostave območne geodetske uprave. Tako je ločeno tudi oštevilčevanje postopkov. Če gre za oštevilčenje znotraj Izpostave območne geodetske uprave ne razpolagamo s podatkom o katastrski občini.
Register prostorskih enot
V registru prostorskih enot so evidentirane uradne členitve prostora določene z zakoni, uredbami, občinskimi odloki, sklepi Geodetske uprave R Slovenije...V njem vodimo in vzdržujemo podatke o osnovnih in dodatnih prostorskih enotah. Poleg tega se v Registru prostorskih enot vodijo in vzdržujejo tudi šifranti prostorskih enot in šifrant ulic. Povezan je z drugimi državnimi registri.
Osnovne prostorske enote
Osnovne prostorske enote pokrivajo homogeno celotno območje države. So obvezna vsebina registra prostorskih enot ter imajo strogo določeno hirarhijo. Le-te so:
Hišna številka in dodatek,
Prostorski okoliš,
Statistični okoliš,
Naselje,
Občina,
Upravna enota,
Območje vodenja RPE,
Izpostava območne geodetske uprave,
Katastrska občina,
Država.
Dodatne prostorske enote
Dodatne prostorske enote so:
Ulica,
Območna geodetska uprava,
Četrtna skupnost,
Krajevna skupnost,
Volišče za lokalne volitve,
Volišče za državne volitve,
Volilna enota za lokalne volitve,
Volilni okraj za državnozborske volitve,
Volilni enota za državnozborske volitve,
Šolski okoliš,
Stara krajevna skupnost (do 4.10.1994),
Stara občina (do 31.12.1994).